11.
Strukturni elementi filma
pixel/zrno/polstran
Tisto kar je v romanu črka je v pripovednem filmu bodisi svetlobni element, zrno filmske emulzije ali pa polslika na televizijskem zaslonu.
slika/podoba ikona
Za sliko, podobo in ikono v pripovednem (predvsem žanrskem) filmu lahko rečemo, da se približni ekvivalent besede v romanu.
posnetek (kader)
Posnetek je praviloma najmanjši pripovedni element filma in je ekvivalent stavka v romanu. Definiran je lahko na dva načina. Če govorimo o posnetku v času nastajanja filmskega dela je definiran kot tisto kar posname kamera od trenutka ko pritisnemo gumb za snemanje do trenutka kot snemanje zaustavimo. Če govorimo o posnetku znotraj filmske pripovedi pa je dfiniran kot tisto dogajanje, ki ga razmejujeta filmski ločili (praviloma rez).
prizor
Prizor je (praviloma) združenih več posnetkov v neko smiselno organizirano celoto. Prizor je definiran s časom in krajom dogajanja in je ekvivalent odstavka v romanu.
sekvenca
Če je prizor definiran s krajem in časom dogajanja, je sekvenca omejena z dogajanjem. Sekvenca torej gradi na enotnosti dogajanja in je ekvivalent poglavja v romanu. Sekvenca ima - za razliko od prizora - svoj uvod, jedro in zaključek.
film
Pripovedni (še zlasti žanrski) film praviloma sestavlja več sekvenc. Pri tem pogosto konec vsake sekvence predstavlja začetek naslednje. Različni avtorji navajajo različno število sekvenc, ki tvorijo celovečerni igrani film. Najtemeljiteje je strukturo (zgradbo) sekvenc definiral Andrew W. Marlowe, ki predlaga osem temeljnih sekvenc, ki sestavljajo film (Marlowe, 2014)
cikel filmov/retrospektiva
Cikel filmov in retrospektiva sta najširši strukturni enoti filma.